Sprejeti mladostnika v njegovih najglobjih čutenjih in ovrednotiti vsakodnevne izzive, ki jih zanj prinaša življenje, je za mladega odraščajočega in za starše, v vsakdanjem tempu in hitenju po nujnih opravililih, velikokrat izziv.
Kaj potrebuje mladi odrasli, ko odhaja v svet? Predvsem potrebuje očeta, ki mu pokaže, kako vstopiti v svet, se soočiti z vsemi novimi izzivi, ki jih prinaša odraslost in predvsem, kako najti sebe v tem morda nekoliko prevelikem svetu zanj.
Potrebuje pa tudi še vedno čustveno dostopno mamo, ki ga podpre, sliši in razume v tem, kaj doživlja izven doma. Medtem, ko se mladi izgubijo v svetu izven doma, ne razumejo kje so oni in kje se začne svet zunaj, se soočajo s čutenji drugih, vplivi okolja, nerazumevanji in stiskami, je mama tista, ki pomaga mlademu jasno zastaviti mejo med njim in okoljem, pomaga ovrednotit njegov čustveni svet, da lažje razume in ve, kaj se mu dogaja in je vedno na razpolago, ko mladostnik potrebuje odgovore.
Oče mladostnika bolj fizično popelje v svet, z svojim vzgledom, odnosom do prijateljev, denarja, drugih ljudi, mama nauči mladostnika kako razumeti svoj svet in svet drugih skozi čustva in notranja doživljanja.
Oba starša sta pomembna v prehodu mladostnika v odraslost. V tem obdobju je veliko ločitev in nerazumevanja staršev. Pari se soočajo s praznino v odnosu, z odtujenostjo, z vprašanji, ali še sploh kaj čutim do tebe, kdo sva postala, medtem ko so otroci odraščali, ali ima še sploh smisel, naj odidem..?
V obdobju najstništva veliko staršev razmišlja, da so otroci odrasli in je morda čas, da končajo ta partnerski odnos. Ne glede na to, s kakšno krizo se soočate v partnerskem odnosu in ločitvami, je mladostnik še vedno v obdobju, ko vaju potrebuje oba. Najstništvo in vstopanje v svet odraslih je za mladega zelo ranljivo in včasih tudi stresno obdobje. Mladi se iščejo v spolnosti, odnosih z nasprotnim spolom, odnosih s prijatelji in vse to so lahko za njih veliki izzivi. Ob te pa potrebujejo podporo očeta in mame.
Tudi, če kot starša nista več skupaj, poskrbita, da bo odhod otroka v svet varen prostor za učenje vseh novih veščin, ki jih potrebuje, da bo kot odrasel zmogel trdno stati na svojih nogah. Čustveno odsotni starš, ki misli, da ga otrok od sedemnajstega leta ne potrebuje več, bo prikrajšal otroka za razumevanje sveta. Tak otrok se mora v svetu znajti sam, sam mora ovrednotit, kako in kje se bo postavil v družbi in kdo bo postal. V bistvu to pot mladi vedno prehodi sam, je pa veliko lažje, če sta ob njem oče in mama, ki razumeta, podpreta in dajeta čustveno globino vsemu, kar mladi doživlja ob vstopu v odraslost.