»KAJ NAJ JI ŠE DAM?«

»ZAKAJ MI ON NE ZAUPA SVOJIH ČUTENJ?«

 Zakaj postane ženska kritična, zahtevna, posesivna, moški  pa odsoten, hladen in nedostopen? Zakaj ima moški občutek, da nikoli ne bo zadovoljil njenih potreb in ženska, da ni slišana in zadovoljena v svojem hrepenenju  po stiku in bližini?

Moški in ženska, tako različna v dojemanju sveta in sebe in hkrati tako enaka v najglobljem hrepenenju po bližini in nežnosti. Kje se torej zalomi, da partnerski odnos postane prostor nenehnega boja med najglobljimi hrepenenji in strahovi?

Temeljna dinamika odnosa, ki nastane med partnerjema, je odraz njunih zadovoljenih ali nezadovoljenih potreb iz otroštva, ki si jih kot dva odrasla človeka dovolita ali ne dovolita zadovoljiti. 

 Moški običajno postane nekdo, ki  se umika in beži v svoj svet – službo-delo, molk, garažo, med prijatelje, alkohol, afere,… Ženska običajno nenehno išče bližino, odziv, ki ji ga čustveno odmaknjen moški ne more dati. Zato ženska v vsem svojem hrepenenju po čustvenem stiku s sebi ponižujočimi izbruhi »pritiska« na moškega, kar v njem odzvanja, kot da mu bo vzela ves življenjski prostor in mu dobesedno »izpila kri«. Dal ji je že vse kar ima, kar se kaže predvsem na materialnem nivoju, ponujenih rešitvah, uslugah,… pa vendar ženska hoče več. To moškega plaši, saj začuti svojo nesposobnost pri zadovoljevanju njenih potreb, zato beži v svoj svet, da bi ohranil še tisto malo, kar ima – sebe. Prav to je tisto, kar ženska želi. Želi njega, njegova vsakdanja čutenja in doživljanja, ki jih moški skrbno varuje, saj svoja čutenja doživlja kot šibkosti, zaradi katerih ga je strah, da bi ga ženska zavrgla. Vendar šele  ko bo z njo začel deliti svoj čustveni svet, se bo ženska ob njem sprostila in počutila varno. V odnosu, kjer ni stika med partnerjema, ima ženska občutek, da ne more pripadat, pa ne ve zakaj, počuti se krivo in se sprašuje, kaj dela narobe.

KAJ STORITI?

Temeljna vprašanja, ki bi si jih morala zastavit partnerja in drug drugemu zaupati odgovore, da bi se srečala v svoji intimi so:

Moški: Česa se bojim, da se ne upam približati ženski in kaj je tisto, kar me najglobje plaši? Koliko strahu, jeze, ponižanja doživljam v sebi, ko ženska zasede ves moj prostor, ko mi »teži«, pri čemer imam občutek, da me bo zadušila?

Ženska: Koliko me je strah, ko se moški umika, beži in ne pove kako mu je, kaj čuti in doživlja ob meni? Koliko se počutim zavrženo, osramočeno in ponižano, ob njegovi tišini?

Uspešen partnerski odnos je prostor nenehne rasti, kjer se mož in žena medsebojno sprejmeta in si dovolita biti to kar v sebi najgloblje doživljata. Je torej prostor zaupanja, spoštovanja, osebnega dostojanstva in dovoljenja postati ranljiv in slišan v svoji najgloblji biti.  

Sabina in Tomaž Stanovnik – spec. zakonske in družinske terapije

Uspešen partnerski odnos je prostor zaupanja, spoštovanja, osebnega dostojanstva in dovoljenja postati ranljiv in slišan v svoji najglobji biti.