Z možem se nenehno prepirava zaradi nikoli rešenega problema. Imava dve leti staro hčerko, on ima službo ki dnevno od njega zahteva 10-12 ur dela včasih tudi 15, enkrat do dvakrat na teden gre na rekreacijo ali pijačo s kolegi, redno ostane predolgo, živimo pa v soseščini kjer se pogosto najde kdo, ki ga potrebuje, ko je treba kaj pomagat, pa tudi doma je vedno kaj za počet. Jedro problema je pa v tem da imam občutek da sva s hčerko zanj na zadnjem mestu. Kadar ga kdo potrebuje se na njegovo prošnjo odzove, kljub temu da se mogoče v celem tednu nismo videli več kot 5 ur. Cel teden sem sama in skrbim za vse, ko pa ima čas in (priznam) pričakujem, da bo nekaj časa z nama, z mano(nežnosti, pogovori,…) pa se vedno najde nekaj ki je pomembnejše in mora uredit, it pomagat,…
hvala za kakršnokoli pomoč, nasvet ker ne vem kako naprej.

Lepo pozdravljeni!

Verjamem, da je v odnosu, kot ga opisujete težko in se vam prebuja veliko jeze, saj mož nenehno uhaja iz odnosa, vi ga pa čakate in prosite, da bi ostal. 
Vaš mož se težko umiri, saj stisko, ki jo nosi v sebi, regulira z nenehno akcijo. Neprestano se mora kaj dogajati, služba, pa sosedi, ki ga potrebujejo…
Kaj je ta nemir, ki ga poganja v svet. Kaj se mu prebuja v odnosu z vami in hčerko? Katerih spominov ne vzdrži? Kaj ga iz preteklosti tako zaseda, da ne zmore umirjenega stika z vama? In tukaj se najdete tudi vi? Kako to, da ob tem moškem, ki vam prebuja ta občutja? Sprva bes, ki prekriva žalost zaradi osamljenosti, krivica, da ste za vse sami in nenehno vprašanje zakaj? Ob tem se prebudi še občutje, da je z vami nekaj narobe, ki je pogojeno s krivdo, saj če bi vi bili drugačni in znali drugače bi ostal.

Začutiti sebe in moža v odnosu in bolečini, ki se vama prebuja,  je pot naprej. Mož bo moral vzdržati stisko in umiriti telo. Zapreti bosta morala vse izhode, ki jih imata, se usesti in pogovarjati. Zakaj pravim izhode, ker se zelo pogosto zgodi, da stiska v odnosu povzroči, da ravno takrat zazvoni telefon, ali se zbudi otrok. Na nezavednem nivoju poiščemo možnost, da zbežimo iz odnosa.

Poiščita si pomoč, ki vama ustreza in se odločita, da bosta zgradila kvaliteten in zdrav odnos. 
Veliko vztrajnosti in potrpežljivosti bo potrebno. Svetujem vama, da obiščeta terapevta, saj bosta tam morala vzdržati eno uro na teden, drug ob drugem, kar se bo počasi preneslo v vajin odnos tudi doma. Kot začetek pa opazujte svoje odzive, ki jih imate ob možu in kako vam telo reagira, nato pa poskušajte odreagirati drugače. Sprva boste opazili, da je to skoraj nemogoče, vendar če boste vztrajali, vam bo počasi uspelo. Sedaj sta vpeta v sistem, nenehno isto reagirajočih čutenj. Mož vam prebuja krivdo, žalost, zapuščenost, ob tem pa se tudi on počuti sam in nesprejet, saj prihaja domov, kjer sreča jezno ženo, ki ga kritizira in obsoja, to pa ga še dodatno potiska v beg. Začarani krog, ki mu ni konca in ga rešiš če odreagiraš drugače, kot običajno na prvi impulz. 
Verjamem, da zmoreta, pa vso srečo v prihodnje. 

Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
Midva-zakonski in družinski center 
030/333-009