Mama ne more nadomestiti očeta v njegovi vlogi očetovstva, ne glede na to, koliko si prizadeva biti aktivna, ambiciozna in samostojna, tako kot oče ne more nadomestiti matere v njenem materinstvu, kljub toplini, nežnosti in sočutju do otroka. Oče je enkratna in neponovljiva oseba v otrokovem doživljanju, njegov odnos do otroka, sebe, matere, babice in dedka ter širše okolice bo otrok ponotranjil, kot globok notranji stik z očetom in ga odnesel v svet, kjer bo tega očeta nezavedno vedno znova iskal, tudi ko le tega že dolgo več ne bo.

Zato destruktivna vedenja očeta, kot je čustveno odsoten oče, zasvojeni oče, nasilni oče, pustijo v otroškem svetu neizpolnjena hrepenenja po ljubezni in sprejetosti. Tak oče ne zmore poiskati stika z otrokom in zadovoljiti njegovih potreb po bližini. Ko otrok odraste bo nenehno iskal manjkajoči košček topline in sprejetosti, potrditve, da je v redu, da je sprejet, našel bo pa stik v tistem čutenju, kjer ga je oče najmočneje zaznamoval, saj tam oče najgloblje biva.

Biti čustveno prisoten oče, pomeni za moškega postati ranljiv in si dovoliti začutiti ranljivi otroški svet, ki ga neločljivo poveže s čutenji in spomini iz njegovega otroštva. Če oče, kot fantek, ni našel stika z očetom in so bila njegova čutenja blokirana s stavki: «ne joči, saj si že velik, ne sme te biti strah, saj nisi baba, kaj se pa cmeriš:, bo zelo težko sprejel otrokov naravni svet žalosti in strahu. Ker so bila ta čutenja zanj prepovedana, v njih ni bil sprejet, se teh čutenj boji,  jih bo pri otroku spregledal, preziral, osramotil ali ponižal z natanko tistimi stavki, ki jih je sam slišal od očeta. S tem bo nezavedno prenesel model očetovstva, ki ga je sprejel od svojega očeta, na svoje otroke. Kajti biti preziran ali prezirati drugega, ga osramotiti, ponižati, spregledati v tem kar čuti, pomeni biti moški in pomeni biti oče. Tam je naglobji stik, ki ga je oče nezavedno prenesel na otroke. Ko se oče sooči s svojo primarno bolečino odsotnosti očeta in neizpolnjenimi hrepenenji po njem, zmore razmejiti svoj otroški svet, svoje nezadovoljene potrebe in potrebe, ki jih ima ob njem njegov otrok.

Bližina odnosa, ki jo oče vzpovstavi z otrokom, je torej močno odvisna od očetove sposobnosti ponovno se ozreti v svoj otroški svet, prečutiti ta svet in se sprejeti v tistih delih svoje osebnosti, ki jih je kot otrok moral odrezati, saj je čutil, da če je jezen, ali žalosten, besen ali ga je strah, ni sprejet. Torej oče, ki je moral biti kot fantek pogumen, močen, samozavesten in je osvajal vsa priznanja v okolici, ni pa smel biti odvisen, ranljiv in nesamostojen, bo zelo težko sprejel sinovo upiranje raznim interesnim dejavnostim, njegov strah in nesamostojnost, zadnje mesto na Cicibanovem krosu, zgrešen gol pri nogometu…

Otrok lahko tudi najde stik z očetom na način, da zadovolji očetove neizpolnjene otroške potrebe. V tem primeru oče išče svojo izgubljeno otroštvo, kar pomeni, da otrokove potrebe niso zadovoljene, otrok še naprej ostaja neviden in neslišan. Če očetu, kot fantku niso dovolili igrati harmonike, ker ni bilo denarja za glasbeno šolo,on pa  je po tem zelo hrepenel, bo ta oče s svojimi neizpolnjenimi hrepenenji vplival na otroka, na način, da bo otrok zanj igral harmoniko. S tem bo oče zapolnil svojo manjkajočo vrzel, ob tem pa ne bo opazil, kako njegov sin sovraži harmoniko in bi se raje podil po igriščih za nogometno žogo ter kako močno je svojo bolečino, ne da bi hotel, prenesel na sina.

Oče prav tako da model, kaj pomeni biti moški ob ženski. Oče, ki spoštuje mater svojih otrok, jo začuti v njenih čutenjih, zmore mater umiriti v njenih stiskah, kot moški, saj loči svoja čutenja od maminih ter se jih ne boji, ne beži pred svetom materinih čutenj, bo fantku dal model moškega ob ženski in punčki, model kako je biti ženska ob moškem. Tako bo izbira partnerja v prihodnosti zaznamovana z odnosom, ki sta ga starša imela drug do drugega. Če je oče našel odgovor, kaj pomeni biti moški v odnosu do ženske ter je bil zmožen in sposoben razmejiti otroška hrepenenja po topli in ljubeči materi, ki jih nezavedno projicira v odnos z žensko, bodo otroci odhajali v svet z občutkom vere vase, poguma, manj jih bo strah izzivov in lažje se bodo soočali z življenjem.

Imeti očeta je ena najglobljih in najmočneje zavezujočih izkušenj za otroka. Če oče manjka, v otroškem svetu za vedno ostane praznina in neizpolnjeno hrepenenje po stiku. Zapolniti to hrepenenje pomeni, zadovoljiti svojega otroka v njegovih potrebah, kajti otrok bo naredil vse, da bo v očetu prebudil najbolj ranljiva čutenja.

Kako lahko oče poišče stik z otrokom?

• Verbalen način, skozi pogovor, da vztraja ob otroku, ko je v stiski in išče stik, ko se mu le ta umika ter skozi ovrednotena čutenja.
• Neverbalni način, s tem ko verjame v otroka, ga podpira, sprejema v tem kar čuti in doživlja.

Biti sprejet in ljubljen s strani očeta, daje otroku občutek varnosti, miru in vere vase. To so pa tisti temelji v otrokovi osebnosti, ki omogočajo varen in stabilen odhod v svet.