S partnerjem se ločujeva, skupaj sva bila trinajst let. 
Na začetku sem čutila, da me ima zelo rad, jaz pa sem bila negotova, saj sem vedela, kaj je počel z bivšo ženo.

Ker je bil tako vztrajen v osvajanju, sem se zmenila za srečanje, v veri, da bo tudi zadnje.
Pa ni bilo, začela sva hoditi in ker je bil tako ljubeč na začetku, sem ga tudi vzljubila.
Postajal je vedno bolj agresiven, da je vse skupaj bil že pravi pekel. Zato sem se odselila k prijateljici. Takoj je našel drugo žensko in jo pripeljal v stanovanje. Po dveh mesecih, jo je spodil in me prosi, naj se vrnem. Ne želim nazaj, moram reči, da to ni bila edina ženska v teh letih. Včasih se mi zdi, da sem sama kriva, ker nisem znala z njim na pravi način.
Rada bi le, da bi najin odnos bil takšen, kot na začetku. Kaj bi vi ukrenili, če bi bili v moji koži? Kako dokončno odditi in ga preboleti?

Toplo pozdravljeni,

v naslovu ste napisali:«zakaj me je sovražil?« Ne vem, če vas bo to kaj osvobodilo, v bistvu ne sovraži vas, temveč čutenja, ki se mu ob vas prebujajo in jih ne vzdrži.

Nekako je čutiti, da se poslavljate iz tega odnosa, saj je situacija postala nevzdržna, tudi odselili ste se že in on je na hitro poiskal drugo žensko. Hkrati pa se vam prebuja žalost, saj so bili v trinajstih letih med vama tudi lepi trenutki. Ob tem se postavlja še vprašanje, kaj bi bilo drugače, če bi vi znali drugače z njim? Morda pa z njim nobena ne bi znala drugače in ni krivda na vaši strani. Sploh ne vem, če je smiselno govoriti o krivdi. Preprosto nista znala drug z drugim in sta se odločila, da je za vaju bolje, da ne živita skupaj, saj je vse skupaj mejilo že na pravi pekel.

Možnost priti nazaj na tisti začetek, kjer je bilo vse ljubeče, še vedno obstaja, le če sta vidva odločena, da bosta gradila odnos in se borila do konca. Ustvariti dober partnerski odnos, je vedno odločitev. Stvari v življenju niso skoraj nikoli dokončne. Še vedno se lahko odločita za drugačno pot in obiščeta terapevta ali si poiščeta neko drugo vrsto pomoči, ki vaju bo združila in povezala. Ima smisel, za vaju. Prav tako pa se lahko odločite zaključiti s tem odnosom in greste svojo pot. Tudi to izbiro imate, ki bo potegnilo za seboj veliko čutenj žalosti, bolečine, stiske, strahu, zapuščenosti, z vsem tem se bo potrebno soočiti in predelati, preboleti. Potem boste pa lahko odšli in se poslovili. Izžalovati izgubo, ki je nastala v vašem srcu in se posloviti, je pot, ki ni lahka.

Težko je odgovoriti na zadnje vprašanje, ki  ga zastavljate.Odločitev kaj boste naredili je na vas. Poslušajte sebe, predvsem to, kar vi čutite, ali ima še smisel graditi ta odnos ali je bolje za vas, da se poslovite.

V nobenem primeru ne bo lahko, želim pa vam, da bi vaše odločitve bile v smeri, ki je lažja in lepša za vas.

Vse dobro v prihodnje, pa srečno.

Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije